• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

razstrojíti -ím dov., razstrójil (ī í) knjiž. povzročiti razkroj, razpad: razstrojiti organizacijo; harmonija se je sčasoma razstrojila

razstrojèn -êna -o: razstrojeni živci



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek