razsvetlíti -ím dov., razsvétli in razsvêtli; razsvétlil (ī í) 

  1. 1. narediti, povzročiti, da postane kaj svetlo, vidno: razsvetliti mesto, ulico; sobo je razsvetlila močna luč; kraj snemanja so razsvetlili z reflektorji; slavnostno razsvetliti / blisk je razsvetlil temo; sonce je razsvetlilo zasnežene vrhove; nebo se je razsvetlilo; brezoseb. zgodaj se je razsvetlilo; pren., ekspr. nasmeh mu je razsvetlil obraz
  2. 2. s poučevanjem, izobraževanjem doseči, da kdo misli, dela brez predsodkov, razumno: razsvetliti kmete, mladino / knjige naj bi ljudi razsvetlile in poplemenitile
  3. 3. redko razjasniti, pojasniti: študija skuša razsvetliti nekatere nejasnosti pesnikovega ustvarjanja
  4. 4. navadno v zvezi s sveti Duh, v krščanskem okolju povzročiti, da kdo kaj (jasno) spozna, se prav odloči: sveti Duh naj ga razsvetli

razsvetljèn -êna -o 
  1. 1. deležnik od razsvetliti: pripadal je krogu razsvetljenih ljudi; razsvetljene ulice; slavnostno razsvetljen
  2. 2. nanašajoč se na razsvetljenstvo: razsvetljeni vladar / razsvetljeni absolutizem



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek