razsvetljeválec -lca [u̯cinlc(ȃknjiž. 

  1. 1. kdor se (poklicno) ukvarja z osvetljevanjem; osvetljevalec: razsvetljevalci in drugi odrski delavci
  2. 2. prosvetitelj: narodni buditelj in razsvetljevalec



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek