razsvetljeváti -újem nedov. (á ȗ) 

  1. 1. delati, povzročati, da postane kaj svetlo, vidno: močna luč razsvetljuje križišče; razsvetljevati mesto, ulice; razsvetljevati z reflektorji / pot mu je razsvetljevala mesečina; pren., ekspr. njen obraz je razsvetljeval prijeten nasmeh
     
    ekspr. s svojim tovarištvom nama je razsvetljeval življenje ga delal lepšega, prijetnejšega
  2. 2. s poučevanjem, izobraževanjem dosegati, da kdo misli, dela brez predsodkov, razumno: kot učitelj je razsvetljeval mladino; načrtno razsvetljevati ljudi
  3. 3. redko razjasnjevati, pojasnjevati: razprava razsvetljuje probleme delavskega gibanja

razsvetljujóč -a -e: vse pristanišče razsvetljujoča luč; razsvetljujoča moč knjige



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek