• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

raztalíti -ím dov., raztálil (ī í) 

  1. 1. narediti, povzročiti, da trdna snov zaradi toplote preide v tekoče stanje: raztaliti baker, svinec; zaradi prehude vročine so se kovinski deli raztalili
  2. 2. raztajati: raztaliti led, sneg



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek