1. delati, povzročati, da trdna snov v tekočini preide v zelo majhne delce:raztapljati sladkor; raztapljati v bencinu / voda raztaplja rudninske snovi v zemlji
2. delati, povzročati, da trdna snov zaradi toplote preide v tekoče stanje:raztapljati smolo, vosek
3. ekspr. delati, da česa ni več:tema raztaplja podobe predmetov; megla se počasi raztaplja; sence so se raztapljale v mraku / zvezde se raztapljajo v prvi zarji postajajo manj vidne
raztápljati se ekspr., z oslabljenim pomenomizraža visoko stopnjo stanja, kot ga nakazuje določilo:raztapljati se v ugodju, veselju / kar raztaplja se od solz, v solzah zelo joka