raztézati -am nedov. (ẹ̄) 

  1. 1. delati, povzročati, da postaja kaj večje po prostornini: raztezati kovino s segrevanjem; kovine se različno raztezajo; para, plin se razteza / toplota razteza vsa telesa // z vlečenjem povzročati, da doseže kaj
    1. a) večjo, največjo dolžino: raztezati elastiko / ta mišica razteza usta
       
      tekst. raztezati pramene z nategovanjem, vlečenjem jih daljšati in tanjšati
    2. b) večjo, največjo površino: raztezati kože
  2. 2. spravljati v položaj, ko sosednji deli tvorijo med seboj določen kot: raztezati krake šestila / mladiča sta raztezala peruti, vzleteti pa si nista upala; mišice se krčijo in raztezajo
  3. 3. povzročati, da traja kaj dalj časa: raztezati svoje pripovedovanje
    ● 
    ekspr. hrast razteza na široko svoje veje ima dolge, široke veje; slabš. ne ljubi se mu več raztezati čeljusti govoriti; bahati se

raztézati se 
  1. 1. postajati večji po dolžini, širini: to blago se rado razteza // nav. ekspr. segati, trajati: drugo razdobje se razteza do prve svetovne vojne / minute so se raztezale v večnost
  2. 2. nav. ekspr., s prislovnim določilom biti, obstajati na razmeroma veliki površini: po pobočju se razteza gosto borovje / gozd se razteza prav do ceste sega; padavinsko področje se razteza čez vse ozemlje / vzdolž dvorišča se raztezajo hlevi so

raztezajóč -a -e: ob vznožju hriba raztezajoči se gozd



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek