raztréščiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. razbiti, razdrobiti: raztreščiti kozarec; zrcalo se je raztreščilo na tisoč koščkov / grozil mu je, da mu bo raztreščil glavo / vihar je raztreščil ladjo; čoln se je raztreščil ob skali
raztréščiti se razleteti se, eksplodirati: granata se mu je raztreščila v rokah
raztréščen -a -o: raztreščena ladja; od udarca raztreščena vrata