• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

razúmar -ja m (ȗ) nav. slabš. kdor sprejema razum kot edino vodilo pri mišljenju, ravnanju: bil je velik razumar



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek