1. povzročati, da kaj močneje gori:veter je razvnemal ogenj; požar se razvnema / razvnemati žerjavico
2. nav. ekspr. delati, povzročati, da se kaj pojavi z veliko silo, intenzivnostjo:razvnemati prepir; boji se na novo razvnemajo / razvnemati ljubezen, maščevalnost, radovednost; njen ples mu je razvnemal strast / razvnemati domišljijo
3. ekspr. vzbujati močen, navadno pozitiven čustveni odziv:igralci so razvnemali občinstvo; pesem ga je začela razvnemati; poslušalci so se vedno bolj razvnemali / ne razvnemaj se po nepotrebnem ne razburjaj se
4. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža obstajanje stanja, kot ga določa samostalnik:razvnema ga ljubezen, maščevalnost ● ekspr. vino jih razvnema zaradi popitega vina postajajo bolj živahni, zgovorni
razvnemajóč -a -e:prisluhniti razvnemajoči se debati