razžalíti in razžáliti -im dov. (ī á ā) z nevljudnim, nespoštljivim dejanjem, govorjenjem povzročiti čustveno prizadetost: ni je hotel razžaliti; razžaliti očeta; javno razžaliti koga / te besede so ga zelo razžalile / razžalil je njegovo čast, dostojanstvo
razžáljen -a -o: bil je razžaljen; razžaljena ljubezen; sam.: usoda trpečih in razžaljenih
Dostopnost
Dostopnost