razžgáti -žgèm dov., razžgál (á ȅnav. ekspr. 

  1. 1. z vročino poškodovati, uničiti: sonce jim je razžgalo kožo / pijača mu je razžgala grlo
  2. 2. povzročiti, da kaj nastopi z veliko silo, intenzivnostjo: razžgati ljubosumnost, sovraštvo // vzbuditi močen čustveni odziv: njena lepota mu je razžgala dušo / razžgati komu kri

razžgáti se razgoreti se, razžareti se: žerjavica se je razžgala v plamen

razžgán -a -o: razžgana koža; od hiše je ostalo samo razžgano zidovje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek