razžígati -am nedov. (ī ȋnav. ekspr. 

  1. 1. z vročino uničevati: ogenj razžiga opeko / pijača mu je razžigala grlo
  2. 2. povzročati, da kaj nastopi z veliko silo, intenzivnostjo: razžigati ljubezen, strast // vzbujati močen čustveni odziv: njena lepota ga je razžigala
    ● 
    ekspr. to ji znova razžiga stare rane povzroča velike (duševne) bolečine



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek