razžírati -am nedov. (ī ȋ) 

  1. 1. s kemičnim delovanjem povzročati, da je kaj poškodovano; razjedati: rja, sol je začela razžirati kovinske dele // ekspr. povzročati, da je kaj poškodovano sploh: rak razžira tkivo; vlaga razžira pohištvo
  2. 2. ekspr. zelo vznemirjati, mučiti: brezup, dvom ga razžira; iskal je odgovor na vprašanje, ki ga je razžiralo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek