rêcelj tudi récelj -clja (é; ẹ́nar. 

  1. 1. držaj, ročaj: recelj kuhalnice, žlice / recelj žage / recelj pipe ustnik
  2. 2. pecelj: odstraniti češnjam reclje / recelj zelnate glave kocen



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek