recidíven -vna -o prid. (ȋ) 

  1. 1. jur. ki je že bil obsojen, pa stori novo kaznivo dejanje: recidivni delinkvent
  2. 2. med. ki se ponovi, ponavlja pri istem bolniku, ponavljajoč se: recidivne razjedenine



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek