• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

redár -ja m (á) 

  1. 1. kdor skrbi za red, disciplino, zlasti na kaki prireditvi: redarji so skušali pomiriti množico; redar na prireditvi, pri pohodu
  2. 2. jur., do 1918 pripadnik redarstva: redarji so tatove kmalu izsledili / mestni, občinski redar
    ●     zastar. redar je opazil požar nočni čuvaj



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek