redčína -e ž (í) 

  1. 1. površina v gozdu, porasla z redkim drevjem ali grmovjem: ko je prišel na redčino, so ga opazili; jase in redčine
  2. 2. ekspr. kar je redko: najprej je pojedel redčino, potem pa žličnike
  3. 3. knjiž. redkost: redčina zraka v višinah



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek