• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

rédčiti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) 

  1. 1. delati (bolj) redko: firnež redči barve; redčiti omako z vodo / redčiti peso, solato; redčiti veje / redčiti gozd
    ♦     agr. redčiti sadnemu drevju plodove
  2. 2. povzročati, da se kaka skupina, skupnost številčno manjša: kuga, lakota je redčila prebivalstvo

rédčiti se 
  1. 1. postajati (bolj) redek: lasje se mu že redčijo / gozd se redči, kmalu bomo na vrhu / megla se redči / ekspr. noč se redči postaja manj temna
  2. 2. postajati številčno manjši: zaradi napadov, naporov se je četa redčila / zelene površine v mestih se zmeraj bolj redčijo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek