• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

redovít -a -o prid. (ȋ) zastar. 

  1. 1. redoljuben, reden: redovit človek / redovito življenje
  2. 2. reden, stalen: v teh krajih so poplave redovite
  3. 3. reden, pravilen: pojavljati se v redovitih presledkih / redovito gibanje nebesnih teles

redovíto prisl.: redovito obiskovati; take stvari se redovito pozabljajo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek