refrákcija -e ž (á) fiz. pojav, da se spremeni smer valovanja pri prehodu v drugo snov; lom: refrakcija svetlobe; refrakcija zvoka
 
astr. atmosferska refrakcija pojav, da se spremeni smer svetlobe pri prehodu skozi ozračje, zaradi česar so nebesna telesa navidezno višje nad obzorjem



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek