regulatív -a (ȋ) knjiž. kar kaj

  1. a) ureja, določa: odpraviti lastnino kot regulativ družbenih odnosov; tržišče je regulativ proizvodnje / finančni, gospodarski regulativi / držati se regulativov predpisov, določil
  2. b) uravnava, usklajuje: število prebivalcev se bo kmalu podvojilo, če ne nastopijo kaki regulativi / to pravilo mu je bilo glavni regulativ glavno vodilo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek