• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

réis -a m (ẹ̑) v muslimanskem okolju poglavar, vodja: postal je njihov reis / reis države, mesta
♦ zgod. reis efendi v stari Turčiji naslov za zunanjega ministra



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek