rekordêr -ja (ȇ) kdor je dosegel rekord

  1. a) v kaki športni disciplini: postati rekorder / državni, svetovni rekorder
     
    šport. rekorder v skoku v višino
  2. b) nav. ekspr. v čem sploh: rekorder med novorojenčki je tehtal skoraj pet tisoč gramov; postati rekorder v obiranju hmelja / biblija je svetovni rekorder med prevodi; to podjetje je rekorder glede števila bolniških dopustov



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek