• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

renčáč -a m (á) 

  1. 1. ekspr. pes, ki (zelo) renči: pomiriti renčača
  2. 2. slabš. neprijazen, zadirčen človek: ne meni se za tega renčača



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek