renčáti -ím nedov., rênči in rénči; rênčal in rénčal (á í)
1. oglašati se z zamolklim, grozečim glasom:medved, pes renči; divje, močno renčati / grozeče renčati
2. slabš. govoriti z nizkim, neprijaznim glasom:slabe volje je, zato renči; nekaj je godrnjal in renčal predse // s predlogom neprijazno, zadirčno govoriti s kom:renčati drug na drugega, v drugega