repèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́) nar. pordel, zaripel: sedel je pri ognju z repečim obrazom; repeč od sramu



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek