replíka -e ž (ȋ) 

  1. 1. knjiž. odgovor, zlasti kratek, jedrnat, navadno zavrnilen: njegovo razpravljanje o srednjem veku je sprožilo več replik; replika na članek; replika v razpravi / replike nekaterih razpravljavcev obsegajo več strani
  2. 2. gled. del dramskega besedila, ki ga igralec govori, ne da bi ga prekinil drug igralec: režiser je iz besedila črtal nekatere replike; igralec vadi replike; duhovite replike; retorične replike
  3. 3. um. izvirnemu kipu ali sliki enaka umetnina istega umetnika: portret je naslikal v več replikah
    ♦ 
    jur. odgovor javnega tožilca na obrambo, zagovor obtoženca ali tožnika na toženčev odgovor



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek