résen -sna -o prid., résnejši tudi resnéjši (ẹ́ ẹ̄)
1. v povedni rabi ki se ne šali, smeje:zakaj si tako resen; postati resen // ki ne izraža, kaže veselosti:imeti resen obraz; resen pogled
2. ki pri svojem ravnanju, odločanju upošteva samo pomembne stvari:resen človek; življenje ga je naredilo resnega; za svoja leta je kar preveč resna // ki izraža, kaže tako ravnanje, odločanje:govoriti z resnim glasom; resno vedenje
3. ki zavzeto, odgovorno izpolnjuje svoje naloge, dolžnosti:resen delavec, študent / za tako delo je potreben resen človek // ki zahteva veliko mero zavzetosti, odgovornosti:resen študij; resno delo
4. ki ne vzbuja smeha, veselega razpoloženja:resna pesem / igra ima resno vsebino ♦muz. resna opera v 18. stoletju opera s tragično, junaško vsebino
5. nav. ekspr. umetniško, vsebinsko bolj zahteven:bere samo resno literaturo / resna in zabavna glasba
6. ki se nanaša na zelo pomembne stvari:resen pogovor // zelo pomemben:to je resno vprašanje / v svojem govoru je navedel nekaj resnih pomislekov
7. ekspr. o katerem se domneva, da bo imel slabe, hude posledice:resen gospodarski položaj; resna bolezen; poškodba je precej resna / resna napaka, nevarnost // hud, velik:zaplesti se v resen prepir; resna ovira ● ekspr. fant ima resne namene hoče, želi se poročiti; ekspr. nosi same resne obleke preprosto krojene, umirjenih barv
résno prisl.:resno in zavzeto delati; resno se držati; resno sta se sprla