résica -e ž (ẹ́) 

  1. 1. manjšalnica od resa: narediti resice; senčnik je okrašen z resicami; prtiček, ruta z resicami / lase na čelu si je česala v resice
  2. 2. nav. mn., anat. prstast ali listast izrastek sluznice, zlasti črevesne: premikanje resic / črevesne resice
     
    nav. mn., biol. migetalna resica majhen nitast izrastek na celici, ki omogoča gibanje njej sami ali povzroča gibanje tekočine okoli nje; migetalka



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek