resignírati -am dov. in nedov. (ȋ) 

  1. 1. prenehati si prizadevati za kaj zaradi prepričanja, da je uspeh nemogoč: ni še popustil in resigniral; resignirati iz malodušja / resigniral je nad stvarnostjo vsakdanjega življenja
  2. 2. knjiž., v zvezi z na odpovedati se, odreči se: resigniral je na mesto upravnika / resignirati na pravice
    ● 
    knjiž. predstojnik je bil prisiljen resignirati odstopiti

resigníran -a -o: resigniran človek; resigniran nasmeh; prisl.: resignirano čakati na to, kar pride



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek