resnicoljúbnost -i ž (ú) lastnost resnicoljubnega človeka: dvomili so o njegovi resnicoljubnosti / opisati kaj z večjo ali manjšo resnicoljubnostjo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek