resolúten -tna -o prid. (ȗ) knjiž. odločen, samozavesten: biti resoluten; resolutna ženska

resolútno prisl.: resolutno odgovoriti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek