rešetáti -ám nedov. (á ȃ) 

  1. 1. agr. odstranjevati pleve, smeti s sunkovitim premikanjem rešeta: rešetati žito, da pridejo pleve na vrh
  2. 2. ekspr. vsestransko proučevati, obravnavati, navadno zaradi ocenjevanja, odločitve; pretresati: rešetati načrt, predlog / rešetali so svoje nasprotnike / rešetali so novice zadnjih dni pogovarjali so se o njih
  3. 3. ekspr. premišljevati: rešetal je sam pri sebi, kaj naj stori
    ● 
    ekspr. letala so s strojnicami rešetala naše položaje obstreljevala



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek