• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

reševálka -e [u̯ktudilk] ž (ȃ) ženska oblika od reševalec: prvi reševalci in reševalke so se zbrali takoj po potresu / reševalka križanke



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek