reševáti -újem nedov. (á ȗ) 

  1. 1. delati, da kdo preneha biti na življenjsko nevarnem kraju: reševati ponesrečence izpod ruševin / reševati pohištvo iz goreče hiše
  2. 2. delati, da kdo preneha biti v neprijetnem, nezaželenem položaju: reševati talce, ujetnike
  3. 3. delati, da kdo preneha biti deležen kakega neprijetnega, nezaželenega stanja: reševati koga zadrege; reševati se tesnobe / pred obupom se rešuje v delo, z delom
  4. 4. delati, da kaj ogroženega
    1. a) ne preneha obstajati: reševati izumirajoče živalske vrste / reševati svoj ponos
    2. b) ostane v lasti osebka: reševati hišo s posojili
  5. 5. delati, da kaj preneha biti neznano, nejasno, zapleteno: reševati znanstvene in strokovne probleme / rada rešuje uganke; reševati rebuse iz risb stvari, črk, znakov ugotavljati ustrezno besedo, stavek // delati, da kaj preneha obstajati: reševati nacionalno vprašanje / reševati spore
  6. 6. sprejemati, izrekati o čem končno sodbo, mnenje, sklep: reševati akt; reševati prošnje za lokacijsko dovoljenje / reševati dopise odgovarjati nanje
    ♦ 
    šah. reševati problem z vnaprej določenim številom potez prizadevati si doseči mat pri določeni umetno narejeni poziciji

rešujóč -a -e: pobegnili so, rešujoč si golo življenje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek