• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

rešílec -lca [tudiu̯c] m (ȋ) pog. rešilni avtomobil: odpeljati bolnika z rešilcem; voznik rešilca / poklicali so rešilca
● star. zahvalil se je svojemu rešilcu rešitelju



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek