1. spretnost, znanje govorjenja, zlasti v javnosti, govorništvo:prevzela jih je njegova bleščeča retorika; vaditi se v retoriki / študirati retoriko; pravila retorike
2. knjiž. lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govorjenje, izražanje; leporečje:za njegove spise sta značilni gostobesednost in retorika; govornik je zašel v patos in retoriko // govorjenje, izražanje sploh:taka retorika je bolj primerna za pravnika kot za pisatelja
3. do 1848 zadnji razred šestletne gimnazije:končati retoriko
Dostopnost