retórta -e ž (ọ̑) 

  1. 1. kem. kovinska ali steklena hruškasta posoda z dolgim, upognjenim vratom: olje po kapljicah teče iz retorte; destilirati v retorti
  2. 2. metal. podolgovata zaprta destilacijska posoda iz grafita, šamota: destilacija cinka v retortah



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek