rezílnik -a [tudiu̯n(ȋ) 

  1. 1. stroj, priprava za rezanje: rezati z rezilnikom; rezilnik za jabolka, krompir
  2. 2. obrt. orodje z rezilom in dvema ročajema za obdelovanje lesa: z rezilnikom gladiti toporišče; obrezovati z rezilnikom / sodarski rezilnik
    ♦ 
    strojn. orodje za rezanje navojev na cevi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek