• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

rezisténca -e ž (ẹ̑) knjiž. 

  1. 1. dejavnost, s katero se kdo upira, brani, nasprotuje; odpor: protifašistična rezistenca / pasivna rezistenca / vdati se brez rezistence // odporniško gibanje: pripadnik francoske rezistence
  2. 2. odpornost: povečati rezistenco proti boleznim



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek