• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

rezník -a m (í) agr. 

  1. 1. nož z zakrivljenim rezilom, zlasti za obrezovanje trt: obrezovati trte z reznikom
  2. 2. po obrezovanju preostali del mladike, navadno z dvema do pet očesi: reznik na trsu / kratki reznik z dvema do tremi očesi // odrezati trto na reznik



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek