ríhtati -am nedov. (ínižje pog. 

  1. 1. skrbeti za koga, negovati: varovanca kar lepo rihta
  2. 2. priskrbovati, oskrbovati: rihtati drva / rihtati komu službo, stanovanje
    ● 
    nižje pog. ta človek mi je zoprn, ker vedno koga rihta daje komu nauke, se vmešava v njegovo ravnanje, vedenje; nižje pog. ulilo se je, ravno ko je rihtala otroka za v šolo odpravljala otroka v šolo; nižje pog. mlada dva zdaj rihtata stanovanje urejata

ríhtati se živeti, imeti se: kako se kaj rihtate



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek