1. podaljšani, zoženi prednji del glave z ustno odprtino pri nekaterih sesalcih:prašiči brodijo z rilci po blatu; ježev rilec / odpreti rilec // ta del brez spodnje čeljusti:rilec in spodnja čeljust / skuhati rilec v ješprenju
2. v dolg mišičnat organ zrasla nos in zgornja ustna pri slonu:slon je z rilcem ovil deblo
3. ekspr. prednji, rilcu podoben del česa:rilec topa / rilec ladje kljun; rilec pri čajniku dulec
4. nizko obraz:udari ga na rilec; z odurnim rilcem se je obrnil k njemu // usta:dvignil je pijačo k rilcu ● nizko ne vtikaj svojega rilca v vsako reč ne vmešavaj se; nizko kuhati rilec kujati se; ekspr. prodati zadnji rilec iz svinjaka prašiča
Dostopnost