• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

rimáč -a m (á) 

  1. 1. slabš. pesnik: med rimači je bilo nekaj nadarjenih lirikov; rimači in posnemovalci
  2. 2. ekspr. kdor zna delati rime: nazadnje so ostali v igri le še najspretnejši rimači



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek