rís-a (ȋ) manjša zver s šopom daljših dlak na koncu ušes: naseliti rise; ris in risa; gledati kakor ris jezno, srepo; planil je nanj kakor ris
 
ekspr. on je ris zelo zdrav; gibčen, spreten
 
astr. Ris ozvezdje severne nebesne poloble, ki ga tvorijo manj svetle zvezde; zool. puščavski ris z velikimi uhlji, ki živi v stepah in puščavah Afrike in Azije, Lynx caracal



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek