ritornél -a (ẹ̑muz. 

  1. 1. v 17. in 18. stoletju kratek instrumentalni odlomek v vokalno-instrumentalnih delih: zaigrati ritornel pred arijo
  2. 2. živahen zaključni del kitice pri madrigalu, ki se ponavlja pri vseh kiticah



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek