rjovéti -ím nedov. (ẹ́ ínavadno kot nedoločnik in deležnik na -l 

  1. 1. oglašati se z močnim, nizkim, zateglim glasom: leopard je grozeče rjovel; rjovel je kot lev // ekspr. dajati rjovenju podobne glasove: motor je rjovel / letala so rjovela nad mestom zelo hrupno letela
  2. 2. slabš. zelo kričati: rjovel je in divjal po sobi / rjoveti na vse grlo / vse vas bom nagnal, je rjovel
  3. 3. ekspr. nastopati, pojavljati se z veliko silo, intenzivnostjo; divjati: na morju je rjovel vihar / v deželi je rjovela vojna

rjové: volkova sta rjove planila drug na drugega

rjovèč -éča -e: žival je rjoveč bežala; rjoveči levi; prim. rjuti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek