• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

robávsast -a -o prid. (ȃ) slabš. 

  1. 1. robat, grob: robavsast, a dober sosed
  2. 2. neroden, neuglajen: robavsast hribovec
    ●     ekspr. robavsast in plečat moški velik, zelo močen



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek