robíti in róbiti -im nedov. (ī ọ́) 

  1. 1. delati rob: robiti krilo; robiti prte, zavese; robiti na šivalnem stroju; robiti s čipkami
  2. 2. knjiž. obdajati, obkrožati: cesto je robilo gosto grmovje; obraz mu robi brada / jutranja zarja je robila vrhove / smehljaj ji robi ustnice
  3. 3. šport. pritiskati na robove smuči: kaj pa tako robiš; robiti z notranjimi robniki
  4. 4. ekspr. govoriti, pripovedovati: robiti debele, kosmate; take je robil, da jim je šlo na smeh
    ● 
    pog., ekspr. ta mu jih pa robi ga ošteva; mu ostro odgovarja; zastar. robiti drevje podirati, sekati; knjiž. robiti glave sovražnikom sekati
    ♦ 
    les. robiti les delati, da imajo kosi lesa ostre robove med ploskvami; teh. robiti pločevino

robíti se in róbiti se knjiž. odražati se, kazati se: hribi se robijo v ostrih obrisih

róbljen -a -o: s čipkami robljen prt; robljene deske



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek